kaj tantra je in kaj ni?
Naj vas takoj na začetku spodbudim k branju članka do konca, saj samo tako lahko dobite globlji vpogled, kaj je v RESNICI tantra in da ni tisto kar večina misli da je.
AVTENTIČNOST DUHOVNEGA SISTEMA
Na razvoj motenj v dihanju vpliva več dejavnikov, najmočnejši pa so nedvomno naša čustva. Dihanje vpliva na naše počutje in obratno. Če opazujete nekoga, ki je jezen, lahko opazite, da je njegovo dihanje sunkovito, glasno, neenakomerno ali kako drugače spremenjeno. To je povsem normalno. Če hočemo izraziti čustva, moramo ustrezno dihati.
Nemogoče je biti čustveno vznemirjen in hkrati dihati tiho, umirjeno in ritmično. Nemogoče je tudi vedno izraziti svoja čustva, zato smo se jih že kot otroci naučili zadrževati in sicer tako, da smo omejili svoje dihanje. Z zadrževanjem dihanja se odmaknemo od neprijetnih občutkov in čustev. Če dihamo manj in bolj plitko, na splošno manj čutimo. To prepoznavamo kot energijske blokade, poškodbe čaker ali celo kot razpoke v avri, ki ovirajo normalen pretok energije po telesu.
Tudi v trenutkih stresa in strahu nezavedno zadržujemo dih. To je naravni odziv na prisotnost nevarnosti, ki smo ga nujno potrebovali za preživetje v divjini. Pomagal nam je utišati telesne potrebe in zadržati čustva. V naglici današnjega življenja je prekomeren stres postal svojevrstna življenjska norma. Z njim povezan stresni odziv telesa, ki drži telo v pripravljenosti na boj ali beg pa je pogosto vključen večji del dneva. Seveda ga spremlja plitko in površno dihanje. Nekateri imajo pri tem stisnjene trebušne mišice, drugi mišice prsnega koša, zelo pogosta je tudi zakrčenost ramenskega obroča. Mišične napetosti večinoma ohranjamo nezavedno in delujejo kot oklep, ki preprečuje, da bi dihali polno in s celim telesom, tudi kadar nismo v nevarnosti.
ZAVESTNO DIHANJE – MOST MED DUHOM IN TELESOM
Način dihanja pove o človeku več kot osebna ali zdravstvena izkaznica. Govori o našem trenutnem počutju in zdravju, naših čustvih, našemu pogledu na življenje, razkriva naše strahove in naš pogum, da jasno izrazimo, kar čutimo.
Ko usmerimo svojo zavest in misli k dihanju, ustvarimo most med duhom in telesom in ‘se znova srečamo s seboj’. Dihanje je namreč edina nezavedna telesna funkcija, na katero lahko vplivamo tudi sami, ker jo vodita tako hoteno kot nehoteno živčevje. Zato deluje kot povezovalec in hkrati odsev vseh telesnih in duševnih procesov. Kdor zna uporabljati to ‘naravno orodje’, zlahka prebudi in spodbudi speče moči telesa, s katerimi se telo zdravi samo. Z izvajanjem dihalnih vaj in tehnik si danes marsikdo pomaga proti nespečnosti in nemiru, pri pomanjkanju energije in čustvenih težavah, previsokem krvnem tlaku, za izboljšanje koncentracije in spomina … Znanstvene raziskave danes potrjujejo, kar je na vzhodu znano že stoletja – da je dihanje osnovni ključ do dobrega telesnega in duševnega počutja.
Objavljeno tudi na portalu: SVETLOBA
