blog

Hrepenenje je največji sovražnik manifestacije
Obstaja ogromno pristopov, kako v svoje življenje pritegniti željeno. Dovoliti si manifestacijo. Nešteto tehnik, ki ne delujejo, je marsikdo preizkusil že na svoji koži. Mogoče namenil kakšen evro ali 1000 za te (ne)resnice.
Manifestacija mi je poznana že iz otroštva. Moj prvi neverjetni spomin je bil, ko sem videla jumbo plakat, na katerem je bil deskar na snegu. Takrat pri nas to še ni bilo tako zelo popularno, tako da mi je bilo kar wau. Kako lahko človek na eni deski z zapetima nogama vozi po snežnih strminah? Naši idoli so bili Bojan Križaj in Mateja Svet.
Čisto tako me prešine: “Jaz bi tudi deskala na snegu”. Starši mi niso omogočili vsega, kar si je moja domišljija namislila. Nisem bila ta otrok. Se pa živo spomnim, kako sem omenila ta “jaz bi tudi”. Mimogrede. Čisto nič mi ni pomenil. Ideja pač, kot pred tem mnogo njih, le da se mi ta ni zdela niti malo primerna za realizacijo. In smo šli v Avstrijo. Po desko.
Kasneje sem sestavila vse parametre, kako mi je to uspelo,. Občutek je bil čisto tak, kot da si starša želita bolj deskati na snegu kot jaz. Seveda sem se potem 10 let vozila s to desko in bilo je fino.
Spet v nastniških letih, ko smo vsi imeli simpatije na morju, sem se malo razgledala po plaži ter ustavila pogled na kakšnem privlačnem fantu, je zvečer ta fant že sedel zraven mene. Kako je to mogoče? Brez besed, brez sms ov , brez stalkanja, brez obsedenega opozarjanja nase…

Vsi lahko pobrskamo po podobnih izkušnjah.
V mladosti smo bili povezani, bolj kot s skrbmi, sami s seboj. In sile so delovale tako kot morajo. Nato smo padli v sistem, kaj vse potrebujemo, da bomo srečni, kaj vse moramo delati, da bomo nekaj vredni. En kup navodil in želja, ki sploh niso naše. In tako smo padli v hrepenenje, trud, dokazovanje in kljubovanje Sili.
Sila deluje SAMO, ko smo v stiku s seboj. SAMO ko nam je vseeno in ko so naše želje RESNIČNE.
Hrepenenje po drugi strani daje občutek primanjkljaja, nemoči in prepričanja, da ko se nam nekaj uresniči, da takrat pa bomo rešeni. Takrat bo vse drugače, lepše in boljše. Takšna perspektiva nas postavlja v nemoč in zateguje nevarno zanko okoli našega vratu.
Hrepenenje daje navodilo, da se mora naš zunanji svet postaviti, da nas bo šele takrat opolnomočilo navznoter. In tako se znajdemo v nemoči, saj na zunanji svet nimamo vpliva.
Večkrat se pokaže, da bi rada ženska vplivala na svojega moža, da se izboljša , da je bolj pozoren, ljubeč, itd. Takšna praksa se ne obnese, saj niti ni resnična. Ženska je v nemoči, razvija hrepenenje, ki nima nobene pravilne podlage, moški pa gre v odpor. Seveda je lahko tudi obratno, ko moški poskuša pri ženski doseči spremembe.
Ker se ta pot ne izide, se partnerja izčrpana odločita, da nimata druge izbire kot ločitev.
Mnogim izmed njih pa uspe nekje v teh stiskah slišati resnico. Izkoreniniti je potrebno hrepenenje. To je frekvenca, to je Sila, ki je samo z umom ne gre izkoreniniti. Ta Sila vlada trenutnemu svetu. Dogajajo se manipulacije na različne načine, kjer se posamezniku zamegli um, izgubi vrednote in stik z realnostjo. Beg ali boj je zdaj vprašanje. Boriti se s silami, ki nas ne podpirajo in so preplavile naša življenja ali beg pred samim seboj. Prva odločitev je odločitev redkih. A to ne pomeni, da ni prava odločitev. Ko ovce sledijo podobam in vplivnežem, ki igrajo žrtve, že rastejo drugi bregovi, kjer ni prostora za vlogo žrtve. Moje stranke so vedno ljudje, ki se počutijo čudno, kot da ne pašejo v ta svet. Ne najdejo prostora in smisla, dokler ga skupaj ne prebudimo.
Vloga žrtve je nekaj naravnega. Vsak se kdaj znajde v takšni poziciji ali počutju. Ko mu življenje postane pretežko. In s tem ni nič narobe. Dobro je vedeti, da imamo na izbiro različne pozicije in različne frekvence.
Ko sem pomislila na desko, mi je bilo čisto vseeno. Na njo nisem mislila vsaki dan, nisem razvijala želje, kako močno si jo želim in da je to razlog za mojo izpolnjenost. Nisem oblekla hrepenenja. Samo dobila sem jo, na lahko, brez kakršnegakoli prepričevanja staršev.
Takšnih izkušenj je bilo veliko.
Spomnim pa se moje prve ljubezni. Koliko hrepenenja sem tam občutila. Koliko napačnih prepričanj, da bom lahko samo tako srečna v življenju, izpolnjena, rešena. Tako zelo zblojena. Fatalni fant je po srednji šoli začel eksperimentirati z drogo. Kot da so podporne sile skrbele zame, da se nama ni izšlo in me rešile pred njim. V danem momentu nisem bila sposobna videti, kdo on točno je. Že v srednji šoli ni bil profil za partnerja, a sem vseeno hrepenela.
Hrepenenje zamegli resnico, zamegli um in uniči širšo sliko. Ujame nas v trpljenje, kjer manifestacija popolnoma ugasne.
Ko poslušam kakšna predavanja o manifestaciji, najprej pogledam, kako ta oseba živi. Ali ima res vse na svojem mestu ali prodaja samo neko teorijo, ki v praksi ne deluje.

Na žalost je teorije mnogo, prakse pa malo.
Ko se človek postavi v svoj red, odpade vibracija primanjkljaja, odpade nemoč, pričakovanje, da se mora zunanji svet spremeniti, da bomo srečni in izpolnjeni. Na papirju vsi to razumemo, vsi se s tem strinjamo. V praksi pa se še vedno poslužujemo neke kontrole nad zunanjim svetom.
In kako sem jaz premagala hrepenenje? Premagala niti ni pravi izraz. Za menjavo frekvenc moramo biti podprti s silami, ki nas potiskajo k resnici. Sile so bile prisotne. Ampak to je premalo. Te iste sile so zmešale situacijo, kjer sem začutila močno željo, da moram dobiti točno določenega moškega.
Ker mi je bilo to stanje poznano iz srednje šole, sem zmogla ohraniti razsodnost.
Po vseh izkušnjah, kako z manifestacijo deluje parčkanje, tudi pri strankah, sem tega željenega moškega dala na stran in samo opazovala svoje občutke. Hrepenenje. Moram imeti. Nujno rabim, da bom srečna/rešena. To je edino, kar mi manjka v življenju!
Ko sem si te občutke priznala (jih sprejela) ter ostala v zavedanju, da prihajajo iz vibracije hrepenenja, nemoči, neresnice, se je vibracija sama umaknila. Izgubila je moč in v naslednjem trenutku sem sama začutila mir in svobodo.
Kako hrepenenje vpliva na otroke? Današnji čas polnih riti je sploh naporen tako za starše kot za otroke. Za igrače zmanjkuje prostora, otroci pa prazni, potrebujejo vedno več pozornosti, vedno večje igrače in vedno močnejše dražljaje.
Ko je v hiši močna frekvenca hrepenenja, se napetost samo stopnjuje. Za mamo je ključno, da pripelje v hišo podporne vibracije. To ji lahko uspe takrat, ko sama neha živeti v hrepenenju. Ko se postavi v mir, otrok sam preskoči v mir. Najde si običajno palico v naravi in iz nje naredi celo zgodbo. Preskoči v otroško domišljijo, preskoči v zadovoljstvo. Odpade potreba po nenehni pozornosti staršev, odpade nemir, agresija ali večje stiske.
Tako močne posledice imajo vibracije pomanjkanja na naše otroke. In tako enostavno jih lahko izkoreninimo. Ne, da pišemo v zvezek, kaj si želimo, ne da vizualiziramo, kje hočemo biti.
Ena misel iz resničnega jaza, kjer se počutimo vredne, mirne, izpolnjene, nam omogoči, da že naslednji trenutek pozabimo, kaj smo si sploh zaželeli in enkrat kot strela iz jasnega nas tista majhna misel čaka realizirana na naši poti. To je zame manifestacija v pravem pomenu besede. Vse mora biti na pravem mestu in niti kančka truda se ne sme zgoditi, da se nam v življenje pripeljejo najlepše stvari in pravi ljudje.
Ne dvomim, da se je tudi vam v življenju zgodila kakšna podobna situacija in da si jih želite na tak nezahteven način doživeti še več.
Si se prepoznal/a v teh besedah?
Če si želiš spremembe na bolje in prave podpore, ki ti pomaga za sabo pustiti strahove, prebuditi tvojo notranjo moč, začutiti mir in tako vzpostaviti še boljše odnose z bližnjimi, potem ne ignoriraj tega občutka — naredi korak naprej in odkrij, kaj ti lahko resnično pomaga.